Ustanovitev Območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo Ormož
Uvod
Na območju občine Ormož je vse od ustanovitve Teritorialne
obrambe, leta 1968, deloval Občinski štab Teritorialne obrambe.
Organizacijska
struktura Teritorialne obrambe občine Ormož je bila precej stabilna,
v dobrih dvajsetih letih obstoja je doživela le nekaj opaznejših
preoblikovanj, intervali med njimi pa so sovpadali s povprečno
dobo razporeditve posameznega vojaškega obveznika. Preoblikovanje,
ki je bilo izvedeno sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja,
je dalo enotam TO občine Ormož nekaj značilnosti, med temi so
bile najvidnejše:
- enote TO so bile majhne, praviloma moči voda,
- prevladujoč je
bil krajevni način popolnjevanja enot,
- starost vojaških obveznikov
enot TO je bila praviloma izenačena,
- mobilizacijska zbirališča
enot TO so bila v neposredni bližini kraja bivanja obveznikov,
-
usposabljanja, ali tako imenovane orožne vaje, so bila praviloma
v območju prebivanja obveznikov.
Te značilnosti so usodno vplivale na čvrstost vojaških
kolektivov enot TO in relativno dobro izurjenost posameznikov
in enot v
celoti.
Nekaj podobnega je veljalo tudi za druge strukture
sistema obrambe in zaščite na območju občine Ormož, ki so delovale
za
potrebe
Teritorialne obrambe Ormož, kakor tudi za dolžnostne enote
zaščite in reševanja v občini Ormož.
Družbene spremembe, ki smo
jim bili priča v Sloveniji konec osemdesetih let prejšnjega
stoletja, so prinesle radikalne spremembe
na obrambnem področju, tudi na območju občine Ormož. Pripadniki
Teritorialne obrambe in drugih delov obrambnega sistema v občini
Ormož so najbolj občutili organizacijske spremembe, ki so se
zgodile tik pred vojno. Še zadnje priprave na vojno so opravili
v okviru OŠTO Ormož, leta 1990 pa se je zgodila nova ťregionalizacijaŤ,
v kateri je območje Ormoža prešlo iz Podravja v Pomurje, zato
so Ormožanom v vojni poveljevali iz 73. Obm. ŠTO, ki je imel
sedež v Ljutomeru. Nova poveljniška struktura ni uspela vzpostaviti
pristnih odnosov in potrebnega zaupanja, vsaj v najburnejših
dneh vojne, ko bi to bilo najnujnejše. Prav tako so imeli pripadniki
enot TO z območja občine Ormož občutek zapostavljenosti tudi
v času po vojni, saj je štab iz Ljutomera zelo skoparil s pohvalami
in z odlikovanji. Samo en pripadnik enot TO z območja občine
Ormož je bil odlikovan na predlog 73. Obm. ŠTO, kar je v grobem
nasprotju s prispevkom pripadnikov enot TO v spopadih na območju
občine Ormož. Ker se tudi v letih po vojni odnos do veteranov
z območja občine Ormož ni bistveno spremenil, je dozorevala
želja in potreba po območni organiziranosti združenja veteranov,
ki
je že delovalo na pokrajinski ravni.
Pobuda za oblikovanje OZVVS v Ormožu
Pobuda za ustanovitev Območnega odbora združenja veteranov vojne
za Slovenijo Ormož je izvirala iz hotenja in potreb udeležencev
vojne za Slovenijo 1991 v Ormožu, saj je bil spomin na to, da
smo v Ormožu ostali brez vodstva TO tik pred vojno, še zelo živ
in boleč. Odločilno vzpodbudo pa je dalo predsedstvo Pokrajinskega
odbora ZVVS za Vzhodno Štajersko v Mariboru leta 1994. V pokrajinskem
odboru ZVVS so iz Ormoža delovali Miran Fišer, Bojan Rajh in
Mirko Novak. Za pripravo ustanovnega zbora veteranov je bil oblikovan
iniciativni odbor, ki ga je vodil Miran Fišer, ob njem pa so
delali še Marta Peršak, Bojan Rajh, Mirko Novak, Marijan Premuš,
Ivan Kuharič in Danilo Siviloti.
Iniciativni odbor je pripravil vse normativne, programske in
kadrovske podlage za ustanovitev Območnega odbora ZVVS Ormož
na eni strani, na drugi strani pa je preko medijev javnega obveščanja
Radio Ormož, Ptujski tednik, CTV Ormož - sprožil širšo aktivnost
seznanjanja javnosti o ustanovitvi Območnega odbora ZVVS Ormož.
Ob sodelovanju Sekretariata za obrambo Ormož je bil vsak udeleženec
vojne seznanjen s statutom ZVVS, cilji nove veteranske organizacije,
njenim pomenom in nalogami. Tako je vsak udeleženec vojne prejel
prijavnico in preprosto pojasnilo o načinu včlanitve v ZVVS.
Iniciativni odbor je delal od oblikovanja v septembru 1994 do
ustanovnega zbora veteranov, 23. junija 1996 v Ormožu.
Ustanovitev OZVVS Ormož
Ustanovni zbor OZVVS Ormož je bil izveden 23. junija 1996 med
18. in 19. uro v dvorani PGD Ormož. Udeležilo se ga je 17 ustanovnih
članov, med njimi Miran Fišer, Mirko Novak, Ivan Kuharič, Bojan
Rajh, Ernest Pleh, Ivan Švajgl, Jožek Kosi, Aleksander Štampar,
Branko Jovanovič, Jože Trstenjak, Boris Cizerl, Maks Horvat,
Franc Hergula, Franc Puklavec, Marjan Premuš, Franc Ploier in
Vito Pajek. Med gosti ustanovnega zbora je bil predsednik Pokrajinskega
odbora ZVVS za Vzhodno Štajersko Vladimir Maher ter urednica
Radia Ormož Aljoša Vodnik.
Ustanovni Zbor veteranov je vodilo delovno predsedstvo v sestavi
Bojan Rajh, Ivan Kuharič in Ernest Pleh.
Zbor veteranov je obravnaval poročilo o delu Pokrajinskega odbora
ZVVS, ki ga je podal Vladimir Maher, in iniciativnega odbora
ZVVS Ormož, ki ga je podal Miran Fišer.
Na zboru so soglasno izvolili vodstvo OO ZVVS Ormož:
-
predsednik Miran Fišer,
- podpredsednik Aleksander Štampar
- tajnik Bojan Rajh in
- člane odbora:
- Marko Kočevar,
- Roman Kralj ter
- Marijan Premuš
V komisijo za nadzor so bili izvoljeni:
- predsednik Ivan Kuharič,
- članica Zdenka Golob in
- član Boris Cizerl.
V častno razsodišče
- predsednik Mirko Novak,
- članica Marta Peršak in
- član Vito Pajek
Sprejet je bil sklep o ustanovitvi OOZVVS Ormož,
sprejeta so bila pravila OZVVS in program dela za naslednje obdobje.
Težišče
programa je bilo posvečeno izvajanju aktivnosti za vključevanje
udeležencev vojne za Slovenijo v ZVVS ter zagotavljanju pogojev
za hranjenje gradiva o pripravah in poteku vojne na območju občine
Ormož. Posebno skrb so namenili seznanjanju širše javnosti z
manj znanimi dogodki in vlogo posameznikov v poteku priprav na
vojno in v vojni. Prav tako so načrtovali udeležbo in sodelovanje
na spominskih svečanostih ob obletnicah dogodkov vojne za Slovenijo
1991 ter aktivnosti za ovrednotenje zaslug članov OO ZVVS Ormož
in pripravo predlogov za odlikovanja in priznanja za primere,
ko so bili Ormožani prezrti. Na področju krepitve veteranske
organizacije so posvetili vso skrb negovanju dobrih odnosov med
veterani in krepitev njihove pripadnosti vojni enoti, v kateri
so služili leta 1991. Enako skrb so namenjali vzpostavitvi dobrih
odnosov s slovensko vojsko in policijo ter drugimi veteranskimi
organizacijami, ki so delovale na območju občine Ormož.
Po zaključku
ustanovnega zbora veteranov je delegacija OO ZVVS Ormož položila
cvetje k spominski plošči na mostu čez reko Dravo
v Ormožu.
OO ZVVS Ormož ob svoji ustanovitvi ni imela lastnih prostorov,
zato je bil naš prvi naslov na Sekretariatu za obrambo v Ormožu,
kjer smo hranili vso dokumentacijo odbora.
Sklepne misli
Od ustanovitve leta 1996 na območju občine Ormož deluje Območno
združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož, ki je domoljubno,
nestrankarsko, nepridobitno in nevladno društvo. V njem se združujejo
udeleženke in udeleženci priprav in vojne za Slovenijo, ne glede
na to, ali so v dogodkih za ohranitev samostojne in neodvisne
Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra
1991 sodelovali prostovoljno ali kot obvezniki. V vrste OZVVS
se skladno s pravili te veteranske organizacije vključujejo posamezniki,
ki so bili angažirani: v manevrski strukturi narodne zaščite,
v enotah Teritorialne obrambe, v upravnem organu za obrambo,
v organih za notranje zadeve, v narodni zaščiti, v gasilskih
enotah in štabu civilne zaščite ali pa so bili zaposleni v podjetjih
in institucijah, ki so izvajale naloge civilne obrambe.
Značilnosti, ki so nedvomno povezovale pripadnike enot TO v
času vojaške razporeditve, se v veteranski organizaciji niso
potrdile kot vrednota, zaradi katere bi se večina udeležencev
vojne želela včlaniti in negovati tovarištvo, nastalo v vojni.
Če so bili pripadniki enot TO zadovoljni z razporedom v male
vojaške enote v neposredni bližini kraja bivanja obveznikov in
so se med seboj dobro poznali in si zaupali, tega ne najdemo
med motivi za vključevanje v ZVVS. Nekdaj čvrsta pripadnost enoti
in zaupanje poveljniku se je v letih po vojni izgubila enako,
kot je uplahnilo voditeljstvo rezervnih častnikov, ki so bili
na čelu enot TO do vojne in so svojo vlogo opravljali tudi v
času vojne. Zagotovo bi lahko našli del odgovora s proučevanjem
vpliva družbenih sprememb, ki so obrambno področje, ki je v času
pred vojno veljalo za splošno in ljudsko, lojalnost na področju
izpolnjevanja obrambnih dolžnosti pa za vrednoto državljana.
Odgovore bi morali iskati tudi v stopnji razočaranja udeležencev
vojne nad enostransko prisvojitvijo ťvojnih zaslugŤ. 73. Obm.
ŠTO Ljutomer je večino odlikovanj podelil poklicnim pripadnikom
TO, na rezerviste pa so pozabili. Nekaj takšnega je že pred vojno
napovedovalo dejstvo, da nova poveljniška struktura 73. Obm ŠTO
ni uspela vzpostaviti pristnih odnosov in potrebnega zaupanja,
kar je že takrat pri Ormožanih vzbujalo občutek zapostavljenosti.
Vendar so to pojavi, ki jih ne more reševati posameznik, zato
se raje umakne že ob prvem neuspehu, oziroma neprijetni izkušnji.
Več možnosti za izhod iz labirinta neporavnanih računov v preteklosti
ima ZVVS, ki pa se bo morala odzvati s sodobnimi in članom prilagojenimi
programi ter metodami dela. Pri iskanju svoje vloge bo morala
ZVVS najti organizacijsko obliko delovanja, ki bo blizu interesom
veteranov in ne bo nujno preslikava vojaške organiziranosti iz
časa osamosvojitvene vojne. Svojo nalogo bosta morali na tem
področju izpolniti tudi država in lokalna skupnost (ali njeni
dediči), ki sta leta 1991 v okviru zakonskih možnosti, s pozivi
na vojaške vaje, pošiljali fante in može v vojno. Ne smemo pozabiti,
da je večina udeležencev vojne za Slovenijo 1991 spoštovala obrambne
ukrepe novonastale R Slovenije. To so nedvoumno potrdili z odzivom
na vpoklic in aktivnim sodelovanjem v vojnih dogodkih leta 1991.
MIRAN FIŠER