Rojčeva ulica 16
p.p. 2780
1110 Ljubljana
T:(01) 524-17-84,
(01) 540-20-65
F:: (01) 524-26-88
E-pošta: zveza@zvvs.si
*** OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ORMOŽ  ***
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - OZVVS ORMOŽ
Kerenčičev trg 5, 2270 Ormož, gsm: 041 732 282,
E-pošta: miran.fiser@gmail.com
Poslovni račun: SKB Ormož, 03123-1000007863
Davčna št.: 70172412, Matična št.: 1148249
ZGODOVINA


PRAVNA POMOČ
ČLANOM ZVVS

Odvetniška pisarna
Tomaž Petrovič
T: 01/ 2000 937
tomaz.petrovic@siol.net



Jože Kosi: Zapis spominov na leto 1991
Ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož
Prostovoljni gasilci v času vojne
Franc Krnjak: Kako sem osamosvajal Slovenijo
Diverzantski vod Ormož na Malečniku
Vod TO Ormož pri varovanju barikade pod Humom
Vojna v Ormožu - povzetek iz knjige POZIV ZA DOMOVINO
Priprave na vojno so se začele z MSNZ
Diverzantski vod TO Ormož v vojni za Slovenijo
Povzetek gradiv postaje Policije Ormož o osamosvojitvenem procesu in vojnih dogodkih v občini Ormož v letu 1991
Problemi poveljevanja v junijsko - julijski vojni 1991 v Sloveniji(primer 73. območnega štaba Teritorialne obrambe Ljutomer)
Kako smo doživljali vojno 1991 v Krajevni skupnosti Sveti Tomaž
Vojna 1991 in radioamaterji
PGD Hermanci v gašenju vojnih požarov leta 1991
Dogodki na mostu v Ormožu

Ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož

Uvod

Na območju občine Ormož je vse od ustanovitve Teritorialne obrambe, leta 1968, deloval Občinski štab Teritorialne obrambe. Organizacijska struktura Teritorialne obrambe občine Ormož je bila precej stabilna, v dobrih dvajsetih letih obstoja je doživela le nekaj opaznejših preoblikovanj, intervali med njimi pa so sovpadali s povprečno dobo razporeditve posameznega vojaškega obveznika. Preoblikovanje, ki je bilo izvedeno sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, je dalo enotam TO občine Ormož nekaj značilnosti, med temi so bile najvidnejše:
- enote TO so bile majhne, praviloma moči voda,
- prevladujoč je bil krajevni način popolnjevanja enot,
- starost vojaških obveznikov enot TO je bila praviloma izenačena,
- mobilizacijska zbirališča enot TO so bila v neposredni bližini kraja bivanja obveznikov,
- usposabljanja, ali tako imenovane orožne vaje, so bila praviloma v območju prebivanja obveznikov.

Te značilnosti so usodno vplivale na čvrstost vojaških kolektivov enot TO in relativno dobro izurjenost posameznikov in enot v celoti.

Nekaj podobnega je veljalo tudi za druge strukture sistema obrambe in zaščite na območju občine Ormož, ki so delovale za potrebe Teritorialne obrambe Ormož, kakor tudi za dolžnostne enote zaščite in reševanja v občini Ormož.

Družbene spremembe, ki smo jim bili priča v Sloveniji konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so prinesle radikalne spremembe na obrambnem področju, tudi na območju občine Ormož. Pripadniki Teritorialne obrambe in drugih delov obrambnega sistema v občini Ormož so najbolj občutili organizacijske spremembe, ki so se zgodile tik pred vojno. Še zadnje priprave na vojno so opravili v okviru OŠTO Ormož, leta 1990 pa se je zgodila nova ťregionalizacijaŤ, v kateri je območje Ormoža prešlo iz Podravja v Pomurje, zato so Ormožanom v vojni poveljevali iz 73. Obm. ŠTO, ki je imel sedež v Ljutomeru. Nova poveljniška struktura ni uspela vzpostaviti pristnih odnosov in potrebnega zaupanja, vsaj v najburnejših dneh vojne, ko bi to bilo najnujnejše. Prav tako so imeli pripadniki enot TO z območja občine Ormož občutek zapostavljenosti tudi v času po vojni, saj je štab iz Ljutomera zelo skoparil s pohvalami in z odlikovanji. Samo en pripadnik enot TO z območja občine Ormož je bil odlikovan na predlog 73. Obm. ŠTO, kar je v grobem nasprotju s prispevkom pripadnikov enot TO v spopadih na območju občine Ormož. Ker se tudi v letih po vojni odnos do veteranov z območja občine Ormož ni bistveno spremenil, je dozorevala želja in potreba po območni organiziranosti združenja veteranov, ki je že delovalo na pokrajinski ravni.

Pobuda za oblikovanje OZVVS v Ormožu

Pobuda za ustanovitev Območnega odbora združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož je izvirala iz hotenja in potreb udeležencev vojne za Slovenijo 1991 v Ormožu, saj je bil spomin na to, da smo v Ormožu ostali brez vodstva TO tik pred vojno, še zelo živ in boleč. Odločilno vzpodbudo pa je dalo predsedstvo Pokrajinskega odbora ZVVS za Vzhodno Štajersko v Mariboru leta 1994. V pokrajinskem odboru ZVVS so iz Ormoža delovali Miran Fišer, Bojan Rajh in Mirko Novak. Za pripravo ustanovnega zbora veteranov je bil oblikovan iniciativni odbor, ki ga je vodil Miran Fišer, ob njem pa so delali še Marta Peršak, Bojan Rajh, Mirko Novak, Marijan Premuš, Ivan Kuharič in Danilo Siviloti.

Iniciativni odbor je pripravil vse normativne, programske in kadrovske podlage za ustanovitev Območnega odbora ZVVS Ormož na eni strani, na drugi strani pa je preko medijev javnega obveščanja Radio Ormož, Ptujski tednik, CTV Ormož - sprožil širšo aktivnost seznanjanja javnosti o ustanovitvi Območnega odbora ZVVS Ormož. Ob sodelovanju Sekretariata za obrambo Ormož je bil vsak udeleženec vojne seznanjen s statutom ZVVS, cilji nove veteranske organizacije, njenim pomenom in nalogami. Tako je vsak udeleženec vojne prejel prijavnico in preprosto pojasnilo o načinu včlanitve v ZVVS. Iniciativni odbor je delal od oblikovanja v septembru 1994 do ustanovnega zbora veteranov, 23. junija 1996 v Ormožu.

Ustanovitev OZVVS Ormož

Ustanovni zbor OZVVS Ormož je bil izveden 23. junija 1996 med 18. in 19. uro v dvorani PGD Ormož. Udeležilo se ga je 17 ustanovnih članov, med njimi Miran Fišer, Mirko Novak, Ivan Kuharič, Bojan Rajh, Ernest Pleh, Ivan Švajgl, Jožek Kosi, Aleksander Štampar, Branko Jovanovič, Jože Trstenjak, Boris Cizerl, Maks Horvat, Franc Hergula, Franc Puklavec, Marjan Premuš, Franc Ploier in Vito Pajek. Med gosti ustanovnega zbora je bil predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS za Vzhodno Štajersko Vladimir Maher ter urednica Radia Ormož Aljoša Vodnik.

Ustanovni Zbor veteranov je vodilo delovno predsedstvo v sestavi Bojan Rajh, Ivan Kuharič in Ernest Pleh.

Zbor veteranov je obravnaval poročilo o delu Pokrajinskega odbora ZVVS, ki ga je podal Vladimir Maher, in iniciativnega odbora ZVVS Ormož, ki ga je podal Miran Fišer.

Na zboru so soglasno izvolili vodstvo OO ZVVS Ormož:
- predsednik Miran Fišer,
- podpredsednik Aleksander Štampar
- tajnik Bojan Rajh in
- člane odbora:
- Marko Kočevar,
- Roman Kralj ter
- Marijan Premuš

V komisijo za nadzor so bili izvoljeni:
- predsednik Ivan Kuharič,
- članica Zdenka Golob in
- član Boris Cizerl.

V častno razsodišče
- predsednik Mirko Novak,
- članica Marta Peršak in
- član Vito Pajek

Sprejet je bil sklep o ustanovitvi OOZVVS Ormož, sprejeta so bila pravila OZVVS in program dela za naslednje obdobje. Težišče programa je bilo posvečeno izvajanju aktivnosti za vključevanje udeležencev vojne za Slovenijo v ZVVS ter zagotavljanju pogojev za hranjenje gradiva o pripravah in poteku vojne na območju občine Ormož. Posebno skrb so namenili seznanjanju širše javnosti z manj znanimi dogodki in vlogo posameznikov v poteku priprav na vojno in v vojni. Prav tako so načrtovali udeležbo in sodelovanje na spominskih svečanostih ob obletnicah dogodkov vojne za Slovenijo 1991 ter aktivnosti za ovrednotenje zaslug članov OO ZVVS Ormož in pripravo predlogov za odlikovanja in priznanja za primere, ko so bili Ormožani prezrti. Na področju krepitve veteranske organizacije so posvetili vso skrb negovanju dobrih odnosov med veterani in krepitev njihove pripadnosti vojni enoti, v kateri so služili leta 1991. Enako skrb so namenjali vzpostavitvi dobrih odnosov s slovensko vojsko in policijo ter drugimi veteranskimi organizacijami, ki so delovale na območju občine Ormož.

Po zaključku ustanovnega zbora veteranov je delegacija OO ZVVS Ormož položila cvetje k spominski plošči na mostu čez reko Dravo v Ormožu.

OO ZVVS Ormož ob svoji ustanovitvi ni imela lastnih prostorov, zato je bil naš prvi naslov na Sekretariatu za obrambo v Ormožu, kjer smo hranili vso dokumentacijo odbora.

Sklepne misli

Od ustanovitve leta 1996 na območju občine Ormož deluje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož, ki je domoljubno, nestrankarsko, nepridobitno in nevladno društvo. V njem se združujejo udeleženke in udeleženci priprav in vojne za Slovenijo, ne glede na to, ali so v dogodkih za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 sodelovali prostovoljno ali kot obvezniki. V vrste OZVVS se skladno s pravili te veteranske organizacije vključujejo posamezniki, ki so bili angažirani: v manevrski strukturi narodne zaščite, v enotah Teritorialne obrambe, v upravnem organu za obrambo, v organih za notranje zadeve, v narodni zaščiti, v gasilskih enotah in štabu civilne zaščite ali pa so bili zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajale naloge civilne obrambe.

Značilnosti, ki so nedvomno povezovale pripadnike enot TO v času vojaške razporeditve, se v veteranski organizaciji niso potrdile kot vrednota, zaradi katere bi se večina udeležencev vojne želela včlaniti in negovati tovarištvo, nastalo v vojni. Če so bili pripadniki enot TO zadovoljni z razporedom v male vojaške enote v neposredni bližini kraja bivanja obveznikov in so se med seboj dobro poznali in si zaupali, tega ne najdemo med motivi za vključevanje v ZVVS. Nekdaj čvrsta pripadnost enoti in zaupanje poveljniku se je v letih po vojni izgubila enako, kot je uplahnilo voditeljstvo rezervnih častnikov, ki so bili na čelu enot TO do vojne in so svojo vlogo opravljali tudi v času vojne. Zagotovo bi lahko našli del odgovora s proučevanjem vpliva družbenih sprememb, ki so obrambno področje, ki je v času pred vojno veljalo za splošno in ljudsko, lojalnost na področju izpolnjevanja obrambnih dolžnosti pa za vrednoto državljana. Odgovore bi morali iskati tudi v stopnji razočaranja udeležencev vojne nad enostransko prisvojitvijo ťvojnih zaslugŤ. 73. Obm. ŠTO Ljutomer je večino odlikovanj podelil poklicnim pripadnikom TO, na rezerviste pa so pozabili. Nekaj takšnega je že pred vojno napovedovalo dejstvo, da nova poveljniška struktura 73. Obm ŠTO ni uspela vzpostaviti pristnih odnosov in potrebnega zaupanja, kar je že takrat pri Ormožanih vzbujalo občutek zapostavljenosti. Vendar so to pojavi, ki jih ne more reševati posameznik, zato se raje umakne že ob prvem neuspehu, oziroma neprijetni izkušnji. Več možnosti za izhod iz labirinta neporavnanih računov v preteklosti ima ZVVS, ki pa se bo morala odzvati s sodobnimi in članom prilagojenimi programi ter metodami dela. Pri iskanju svoje vloge bo morala ZVVS najti organizacijsko obliko delovanja, ki bo blizu interesom veteranov in ne bo nujno preslikava vojaške organiziranosti iz časa osamosvojitvene vojne. Svojo nalogo bosta morali na tem področju izpolniti tudi država in lokalna skupnost (ali njeni dediči), ki sta leta 1991 v okviru zakonskih možnosti, s pozivi na vojaške vaje, pošiljali fante in može v vojno. Ne smemo pozabiti, da je večina udeležencev vojne za Slovenijo 1991 spoštovala obrambne ukrepe novonastale R Slovenije. To so nedvoumno potrdili z odzivom na vpoklic in aktivnim sodelovanjem v vojnih dogodkih leta 1991.

MIRAN FIŠER


OBČINA ORMOŽ


OBČINA
SREDIŠČE OB DRAVI


OBČINA
SVETI TOMAŽ

Lokacija

 

© AKTA DESIGN