PROSTOVOLJNI
GASILCI V ČASU VOJNE
Ob desetletnici vojne za Slovenijo '91 se je Gasilska zveza Slovenije oddolžila
članom PGD, ki so se nesebično odzvali klicu ťna pomočŤ, in
ne glede na vse, reševali kar se je po divjanju jugoslovanske
armade rešiti dalo. Kljub temu ostaja dolg širše družbe do
prostovoljnih gasilskih društev, ki so vrata svojih domov odprla
v času priprav na vojno in namestila ter oskrbela enote TO
v vojni. Ormoški gasilci so bili, bolj kot kjerkoli v Sloveniji,
sredi boja pod ognjem iz sovražnikovih oklepnikov in opravili
svoje gasilsko poslanstvo, a jih zakon ne šteje med udeležence
vojne s pripadajočimi pravicami veteranov vojne za Slovenijo.
Ob srečanju veteranov
in krajanov KS Kog smo junija 2004 postavili spominsko ploščo
prostovoljnim gasilcem občine Ormož. Odkrili so jo poveljniki
GZ in PGD, ki so leta 1991 nosili največjo odgovornost. Pomnik
Braniteljem meje na Gomili pri Kogu bo tako neizbrisno pričal
tudi o globokih koreninah gasilske humanosti in domoljubja.
Kako
je bilo leta 1991?
Člani Prostovoljnih gasilskih društev občine Ormož so bili v času vojne za
Slovenijo leta 1991 angažirani na nalogah zagotavljanja požarne
varnosti, ne glede na to, pa so nudili svoje domove za potrebe
prebivalstva, namestitev enot TO ter možnosti delovanja CZ
na terenu. Čeprav je minilo že skoraj 14 let, delovanje gasilcev
še vedno ni v celoti
ovrednoteno in zbrano kot izkušnja. Veterani vojne za Slovenijo
iz Ormoža smo se seznanili s prispevkom prostovoljnih gasilcev
na območju občine Ormož in v sodelovanju s KS Kog odkrili spominsko
ploščo gasilcem, ki so bili angažirani v akcijah gašenja na
območju Kog Jastrebci Gomila.
Poveljnik Občinske
gasilske zveze Ormož, višji gasilski častnik Ivan Vajda, je v
svojem poročilu izvajanja aktivnosti v času agresije na
R Slovenijo zapisal, da so bile aktivnosti enot GZ Ormož sicer
podrejene vodenju štaba CZ občine Ormož, vendar so akcije gašenja
na območju občine vodili iz dežurnega centra, ki je deloval
v prostorih GD Hardek. Poleg vodenja reševalnih akcij na terenu
je dežurni center GZ Ormož opravil pomembno vlogo sprotnega
obveščanja operativnih enot v PGD z razmerami na terenu. Ko
to ni več zadoščalo, t.j. 03. julija 1991, je
GZ Ormož vzpostavila stalno dežurstvo v vseh enotah po PGD
občine Ormož.
Na območju občine Ormož
je GZ v času agresije beležila 9 požarov, zato je GZ aktivirala
vse potenciale za reševanje pred požari. Skupna značilnost
požarov na terenu je, da so nastali ob umiku enot JLA kot posledica
neuspeha pri napredovanju.
V intervencijo so izvozile
enote PGD Vitan - Kog, Miklavž, Hermanci, Hardek, Središče ob
Dravi in Ormož, med prvimi pa so se v gašenju znašli
prostovoljci iz DVD Robadje R Hrvaška. Gasilci
vseh nalog niso mogli opraviti, saj jih je enota JLA v
reševanju in gašenju ovirala vse do popolnega umika oklepnih
enot z območja Kog. Pripadniki JLA so streljali na enote PGD
v intervenciji že, če so se lete samo približale požarišču.
Šele po umiku oklepne
enote so lahko gasilci pristopili h gašenju opožarjenega imetja
Franca Rubina in Ivana Prapotnika v Jastrebcih ter Ivana
Haložana in Alojzije Šulek v Gomili.
Požari so močno zajeli
objekte, vendar so požrtvovalni gasilci in krajani, ne glede
na nevarnost, dva
požara takoj lokalizirali in tem
obvarovali del imetja.
V območju izvajanja bojev je bil opožarjen tudi bojni tank JLA. Pripadniki
JLA so od gasilcev zahtevali gašenje tanka, v nasprotnem primeru
so bili pripravljeni porušiti Središče ob Dravi. Ker je bilo
na kraju požara vodstvo GZ Ormož in poveljnik štaba CZ, opožarjenega
tanka niso gasili, saj bi le to predstavljalo veliko nevarnost
za gasilce. Šele, ko so predstavniki JLA (civilni mojstri)
prišli po izgubljeno tehniko, je enota, ki je bila na varovanju
požarišča, z vodnimi curki ohladila kupolo gorečega tanka,
da bi pripadniki JLA lahko sneli mitraljez.
Dostop do požarišč
ter gašenje je oteževalo tudi veliko število ovir in barikad,
ki so jih pripadniki TO in civilne obrambe postavili na prometnicah
za upočasnitev kolon JLA. V teh primerih se je izkazala spretnost
gasilskih voznikov, iznajdljivost in odlično poznavanje terena,
saj so kljub vsemu prišli do požarišč.
V akcije gašenja in reševanja je bilo vključenih 54 gasilcev s štirimi kombiniranimi
in tremi orodnimi vozili.
Za izjemno požrtvovalnost je CZ podelila odlikovanja Antonu Erhatiču, Alojzu
Jaušovcu in Ivanu Kralju.
Klicu dolžnosti so se od 03. 07. do 05. 07. 1991 odzvali naslednji gasilci
in nesebično priskočili na pomoč ob požarih v vojni:
Gasilska
zveza:
Ivan
Vajda,
Mirko
Munda
Franc
Šoštarič
Marjan
Mezgec
Prostovoljno
gasilsko društvo Ormož:
Alojz Jaušovec
Stanko Kokol
Anton Erhatič
Janez Veselko
Danilo Masten
Peter Ivanuša
Boris Kokol
Boris Švetak
Prostovoljno
gasilsko društvo Hardek
Ivan
Kralj
Franc
Bombek
Božidar
Puklavec
Marta
Babič
|
Prostovoljno
gasilsko društvo Vitan Kog:
Pavel
Rubin
Jože
Zadravec
Maks
Meško
Zdravko
Hlebec
Štefan
Horvat
Joško
Kolarič
Dušan
Strelec
Ivan
Kutnjak
Prostovoljno
gasilsko društvo Hermanci
Dušan
Flac
Jože
Tomažič
Franc
Anušek
Andrej
Kozar
Alojz
Kralj
Branko
Lisjak
Branko
Šulek
Tonček
Lisjak
Branko
Najžar
Franc
Lah
Marjan
Sovič
Jože
Lisjak
Janko
Borko
Jože
Bobnjar
Janko
Haložan
Marjan
Haložan
Mirko
Zabavnik
Slavko
Sivič
|
Prostovoljno
gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu
Jože Zadravec
Igor Zadravec
Mirko Fekonja
Emil Fekonja
Damjan Fekonja
Boštjan Kosajnč
Anton Kerenčič
Franc Filipič
Rado Vrbnjak
Tonček Štucl
Emil Trstenjak
Milan Šek
Stanko Fekonja
Prostovoljno
gasilsko društvo Središče ob Dravi
Franc
Tkalec
Slavko
Tkalec
Danilo
Dečko
Dobrovoljno
vatrogasno društvo Robadje (R Hrvaška)
|